GHU: Blaž, priznam da ne vem, kaj točno počne ‘concierge’. Kako bi nam sami opisali svoje delo?

Blaž: Pri mojem delu mi je najbolj všeč čas, ki si ga lahko vzamem za stranko. Preden sem postal concierge, sem v Grand hotelu Union približno štiri leta delal kot portir, nato sem bil receptor in sedaj concierge. Kot receptor imaš za gosta omejen čas, na tem mestu pa si ga vseeno lahko vzameš malce več. S tem gosta lažje očaraš in mu izpolniš vse želje. Prav to je tisto, kar me pri svojem poklicu najbolj veseli.

GHU: Torej imate pod streho Grand hotela Union dolgo zgodovino …

Blaž: Po poklicu sem zobotehnik (smeh). Ko sem začel delati tukaj sem bil star devetnajst let in vedno se rad pohvalim s tem, da sem nekako odrasel v tem hotelu.

GHU: Kako se spominjate svojih začetkov?

Blaž: Ko začneš delati tu si seveda malce prestrašen. Velika hiša je, hotel, Grand Hotel Union….seveda si malce zadržan. Ko pa spoznaš sistem, ko se malo sprostiš, vidiš, da je to to. Z veseljem grem v službo, kar se mi zdi pomembna stvar. Sem pa preko let opazil, da sem lahko boljši, kar so mi pokazali tudi gostje. Njihovi nasmehi, energija, ki jo dobiš od zadovoljnega gosta. Zato sem v tem smislu hotel nadaljevati tudi svojo kariero…

GHU: Torej ste sami dali pobudo za to, da bi v Grand Hotelu Union postali ‘concierge’?

Blaž: Tako je. Hotel stoji od leta 1905 in jaz sem prvi concierge v Grand Hotelu Union. Direktorju sem začel omenjati, da bi si tega želel, na internetu sem veliko bral o tem, kakšne so conciergove zadolžitve…in ugotovil sem, da si boljše službe v resnici ne bi mogel želeti.

GHU: Rekel ste, da ste bil prvi concierge…

Blaž: Pred tem nisem spoznal nobenega drugega concierga, sem pa veliko prebral, z nekaterimi govoril, jih poklical v Anglijo in druge države …po tem, kar so mi povedali drugi, sem vedel, da imam to v sebi. Torej, prvega pol leta sem na tem področju oral ledino, vendar smo v tem času naredili že resnično veliko stvari. Je pa moj veliki cilj, da bi v Slovenijo pripeljal največje združenje conciergov na svetu. Slovenija je trenutno še daleč od tega in mislim, da nihče v resnici tega nima v mislih, razen mene. To je moj naslednji veliki življenjski cilj.

GHU: Vav. Concierge z dušo in srcem torej?

Blaž: Tako je (smeh).

GHU: Torej so želje gostov Grand Hotela Union vaš izziv in tudi zadovoljstvo obenem?

Blaž: Absolutno. Vsaka želja je nek izziv. Tudi, če gre samo za to, da gostu pokličem taksi.

GHU: Pa bi lahko izpostavili kakšno željo, ki vam je predstavljala še poseben izziv?

Blaž: Mislim, da ne bom nikoli pozabil tega, kako smo gostu “rihtali” slovensko narodno nošo. Gost namreč iz vsake države, ki jo obišče, svojima otrokoma prinese narodno nošo in tako je bilo tudi pri nas. Takšna želja me je seveda doletela prvič in je bila zaradi tega malce večji zalogaj. Sem se pa naloge takoj lotil; našel sem gospo, ki jih izdeluje, se dogovoril in željo tudi izpolnil. Nošo sem po tem, ko je gost že zapustil Slovenijo, poslal v Švico.

GHU: Zanimivo. Lahko še kakšno zgodbo?

Blaž: Zanimivo je bilo tudi, ko so me prvič kontaktirali gostje, ki so prišli s svojim letalom. Urediti smo jim morali posebno sobo, želeli so točno določeno sadje, določeno pijačo, prevoz na najvišjem možnem nivoju…seveda pa so tudi takšne želje, kot je to, da jih naročim pri frizerju, maserju, da jim grem kupit kakšen kos garderobe….

GHU: Pa obstaja kakšna meja pri uresničevanju želja?

Blaž: Vedno pravim, da mora biti vsaka želja moralna, legalna in v okviru finančnih sposobnosti gosta. Zaenkrat smo imeli samo dobre izkušnje. Gostje zapuščajo naš hotel zadovoljni in velikokrat se mi je že zgodilo, da prav zaradi vrhunske postrežbe gostje ne verjamejo, da gre za štirizvezdnični hotel in ne petzvezdnični.

GHU: Verjetno pa vas pogosto sprašujejo tudi za kakšen nasvet za izlet?

Blaž: Res je. Eden izmed gostov me je kontaktiral, da mu organiziram piknik na Bledu, kjer bo zaprosil svojo izbranko. Če bi jaz koga kaj podobnega prosil, bi seveda želel, da je vse popolno in v tem duhu smo se lotili tudi tega projekta. Sicer pa so izleti verjetno najpogosteje izražena želja. S tem se tudi sam izredno rad ukvarjam. Goste bi najraje kar sam popeljal naokoli, vendar to žal ne gre. Se pa oddolžim s tem, da jim do potankosti zorganiziran cel dan. Najdem jim dober prevoz, potem najboljšega vodiča… vse se začne s tem. Stranki sicer poveš osnoven program, ne pa tudi vseh podrobnosti. Ker imam sam rad presenečenja, jih rad pripravljam tudi za naše goste.

GHU: Verjetno so vam gostje potem še posebej hvaležni? Med vami se brez dvoma razvije posebna vez …

Blaž: Res je. Ko pridejo gostje domov me velikokrat kontaktirajo, da so varno prispeli, da že razmišljajo o tem, da bi se vrnili, sprašujejo me, kdaj jih bom obiskal jaz… vse te malenkosti mi dajejo motivacijo in me navdihujejo. Vse pohvale, ki jih dobim na TripAdvisorju in drugod. Vse to si skrbno spravljam…

GHU: Potem stranke postanejo vaši prijatelji …

Blaž: Velikokrat se zgodi, da stranko sprva kličeš ‘gospod’, na koncu pa že po imenu.

GHU: Ker gre za prestižno uslugo predvidevam, da so kakšne želje tudi precej drage. Vam je v spominu morda ostala kakšna številka?

Blaž: To se seveda razlikuje. Narodne noše so bile precej drage, sem imel pa tudi goste, ki so si zaželeli teden dni posebnih izletov po Sloveniji, kar je tudi naneslo lep znesek. Enemu izmed gostov sem uredil, da je pri nas v Sloveniji kupil zemljišče in morda je bila prav ta vsota najvišja. Ko je bil proces izpeljan do konca, me je omenjen gost kontakiral, mi poslal fotografije zemljišča, ki ga je kupil in se mi zahvalil.

GHU: Kakšnemu reku pa sledite pri uresničevanju tako zahtevnih želja?

Blaž: ‘Impossible just takes a few extra phone calls’.

Preberite tudi naših 5 razlogov zakaj obiskati Ljubljano v februarju.